Na kratko – tega nihče ne ve natančno. Vendar obstajajo različne teorije in trenutno potekajo raziskave, ki se ukvarjajo prav s tem vprašanjem.
Od 60 do 80 % ljudi vsaj enkrat doživi tenzijski glavobol, katerega najpogostejši vzrok je stres.
Zato je pomembno, da izveste čim več o razlogih za to.
Povezani dejavniki življenjskega sloga
Ena od teorij pravi, da takrat, ko smo pod stresom, ne skrbimo zase tako dobro, kot bi morali. Morda spijemo več kave ali slabo spimo, kar sta znana sprožilca glavobola.
Piti morate dovolj vode in se zdravo prehranjevati, saj vam to lahko pomaga zmanjšati možnost, da vas bo pri povečanem stresu bolela glava.
Večja mišična napetost
Morda ste že slišali izraz »Čisto zakrčen(a) sem od stresa«. Raziskave so dejansko razkrile, da so v času stresa mišice napete, tudi če počivamo
Če mišice, zlasti tiste okoli vratu, nimajo možnosti za počitek, je lahko razumeti, kako to lahko pripelje do glavobola. In logično je, da se te vrste glavobolov pogosto pojmujejo kot glavoboli zaradi zakrčenih mišic.
Zato je tudi smiselno, da se za preprečevanje ali lajšanje tenzijskega glavobola priporočata masaža in/ali joga.3 Fizično sproščanje napetih mišic lahko pomaga tako telesu kot umu.
Stres, drža in čas, ki ga preživimo pred zasloni
Ko ste pod stresom, verjetno preživite več časa pred zasloni kot običajno, naj gre za prenosni računalnik ali mobilni telefon. Razmislite o svoji drži, saj lahko nepravilna drža prispeva h glavobolu.
Med gledanjem v zaslon je vrat lahko preobremenjen. Ramena skušajo kompenzirati neprimeren položaj tako, da se povesijo naprej, zato pride do mišičnega neravnovesja in/ali zategovanja.
Če upoštevamo tudi večjo napetost mišic v mirovanju, ki smo jo že omenili, ni nič čudnega, če vsemu skupaj sledi glavobol. Če ste pod stresom, bodite pozorni na to, koliko časa preživite z elektronskimi napravami, nato pa razmislite o omejitvi uporabe, če menite, da imajo na vas negativen vpliv.
Fiziološka preobčutljivost
Druga teorija pravi, da so nekateri ljudje fiziološko nagnjeni h glavobolu v stresnih trenutkih.
V skladu s to teorijo naj bi nekateri posamezniki bili občutljivejši za okoljske dražljaje, kar pomeni, da se na stresne situacije odzivajo lažje in tudi močneje, torej je njihovo osrednje živčevje zelo vzdražljivo
Ko se soočamo s stresom, se v telesu sprošča kortikotropin sproščajoči hormon. Ta sproži proces, ki povzroči sproščanje kortizola. Kortizol izboljša način, kako možgani uporabljajo glukozo za energijo v telesu. V situaciji za »boj ali beg« to zagotavlja, da telo uporablja energijo na način, ki je najkoristnejši in vam najbolj pomaga.
Stresne situacije so danes redko fizične narave, vendar je odziv nanje popolnoma enak.
Pri občutljivih posameznikih lahko sproščanje kortizola sproži vnetje okoli krvnih žil in povzroči občutljivost poti za prenašanje bolečinskih signalov, tj. senzibilizira živčne celice, ki možganom sporočajo, kdaj so deli telesa poškodovani.
Tako bi stres pri nekaterih ljudeh lahko povzročil glavobol, ker povzroča sistemsko vnetje in preobčutljivost živčnih celic, ki nam sporočajo, kdaj nas kaj boli.
Če imate pogoste stresne glavobole, se vam splača raziskati dolgoročne strategije za obvladovanje stresa, kot sta kognitivna vedenjska terapija in sprostitveni trening. Več o tem, kako lajšati glavobole, ki jih povzroča stres, si lahko preberete tukaj.
Če imate hude ali pogoste glavobole, se najprej posvetujte z zdravnikom.
